kokaplatz

KONEC

KONEC,

Nič več.
Komentiranje onemogočeno.

Pač naj bo tako,
če tako je odločeno.

Končal bom še jaz …
… naj obmolkne moj čas …
v jeziku domačem,

v mojem imenu …
v sreči, v nesreči,

a v lepem pomenu …

Šel bom pod obronek
in zapel si na glas.
Morda zamrmral?
Mladost  obiskal?

Naj srce si poje,
gubi se,

naj joka,
smeji se …
naj ljubi …
v žalosti stoka,

umira v samoti …
poleti brez zamaha,

na zlomljeni poti …
nikogar ne čaka …

Kdo tebi bo pel
vse želje igrive,
po tuje negoval
vse tvoje koprive?

Za kom boš
zadnji ponos potočila,
ko zemlja oba bo
s solzami  pokrila?

  • Share/Bookmark

3 odgovorov v “KONEC”

  1. niko komentira:

    Čas za resnico s poprom …

  2. Stric Marč komentira:

    Upam, da je ta konec bolj pesniška metafora, kot pa realnost. Bi kar malo pogrešal tvojo kreativnost.

  3. niko komentira:

    V dimu iščem nove oblike,
    dim mi nariše zamišljene slike,
    in srce doda svoj spisek želja,
    včasih le zame, včasih za dva.

    Le kaj naj sedaj, kaj sploh lahko,
    tudi mene muči lastno telo,
    me mučijo želje, me muči srce,
    mučiš me ti in večne laži.

    Kaj naj napišem, kaj naj zapojem?
    Kje pesek naj najdem vsem tvojim nojem?
    Le kam naj ti hranem tvoje laži?
    Kako ti povem, da laž me boli?

Leave a Reply

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !