Kokaplatz

KONEC,

Nič več.
Komentiranje onemogočeno.

Pač naj bo tako,
če tako je odločeno.

Končal bom še jaz …
… naj obmolkne moj čas …
v jeziku domačem,
v mojem imenu …
v sreči, v nesreči,
a v lepem pomenu …

Šel bom pod obronek
in zapel si na glas.
Morda zamrmral?
Mladost  obiskal?
Naj srce si poje,
gubi se,
naj joka,
smeji se …
naj ljubi …
v žalosti stoka,
umira v samoti …
poleti brez zamaha,
na zlomljeni poti …
nikogar ne čaka …

Kdo tebi bo pel
vse želje igrive,
po tuje negoval
vse tvoje koprive?

Za kom boš
zadnji ponos potočila,
ko zemlja oba bo
s solzami  pokrila?