VČASIH MI DAN UGRE
Včasih mi kak dan ugre,
nikdar ga ne lovim,
saj pravzaprav vseeno je,
kako ga pretrpim.
Se ne sprašujem, trepetam,
kaj sploh bi pridobil?
Prav nič, si z žalostjo priznam,
če ga bi ulovil.
Naj prazen bom,
ko se bom sam
s spomini spet lovil,
krvav, raztrgan,
živih ran,
ne bom si jih povil.
Levo pred sabo imam še iz prejšnjega stanovanja obešeno Lizino sliko. Ja, sliko tiste Lize, za katero ste nekateri proti prelomu 2007/08 molili, ko je hkrati z rojstvom umirala.
,
Vsak dan jo gledam, vsak dan se solzim, skoraj vsak dan se zahvaljujem za pozitivno energijo vsem, ki ste dodali dobre želje in dobra čustva in vsak dan se potopim v neverjetno podobo očk iz časa umiranja. Kako je mogoče, da se je v nekem idealnem trenutku vse tako očitno ujelo v eno samo in edino tako sliko, ki je nastala dobri dve leti pozneje?
,
Ej, Liza, Liza …
Preteklost ima dolgo senco, ki jo zbriše le pozaba.
NIKO
Objavljam prvih deset najpogostejših blogerskih odgovorov:
RIME Z OBHODA
Češpljem dokaj slabo kaže,
češpljam dobro se godi,
hruškam je dovolj gnjavaže,
marelic pa skoraj nič ni.
Jablana bo obrodila,
si obeta lepe dni,
plodove češnja je zgubila,
bo češenj le za par pesti.
Črni ribez vzbuja dvom,
a z rdečim bo polom.
Kosmulje spet so v zamudi,
padle so v novi mraz,
haložanka se še trudi,
z veseljem hvalim jo na glas.
Kaj bo breskev postorila,
to zaenkrat se ne ve,
livada, odkar se je napila,
pa zelena je nadvse.
Ah, da ne pozabim slive:
krasno kaže, da je kaj.
To novosti so z njive
… ni ne pekel in ne raj.
NE POTREBUJEM
(namesto poobedka)
Ne potrebujem tujih besed
za svoje misli,
ne potrebujem tujega jezika
za svoje srce,
ne potrebujem tuje ljubezni
za svoje izpovedi,
ne iščem tujih laži
za svoje resnice.
Ne, ne,
vsak da mi je odveč:
okopan v strupu da,
prav kot ne,
boli v brezupu.
Za trdo meso je ženska duša mehka.
NIKO
,
Variacij je skoraj brez števila …
Če hočeš, da se cvet razvije, je treba pustiti popek pri miru.
NIKO
Lahko mi lažeš, a vedi, ko te bom ujel na prvi laži, ti v drugo ne bom več verjel.
NIKO